Do tal
Visim
na pol poti
do tal
na pol
do neba.
Stopala
vlečem
navzdol,
da podplati
začnejo hoditi
po trdih pločnikih
brez rož
z dolgo cesto
po kateri se vlečejo
konvoji s potniki.
Peš potnik sem zdaj
a se še vedno čudim
in tla so še vedno pretrda.
Mehčam trdoto
z mehkimi nogavicami
ki se stiskajo
okoli pete.
Zaželim si
konec poti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 08. 02. 2015 ob 00:09
- Prebrano 643 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 207.79
- Število ocen: 11
