Potem
V nogah nosim moko,
ko tečem skozi udarce ure,
da bi se izognila ljudem.
Neradi stopajo s svoje poti,
kot da nočejo videti čevljev
in topota stranskih ulic.
Ne tečejo, sledijo.
Bele črte so tukaj samo
trenutek, potem bodo
izginile. Slédi, dokler lahko.
V nogah nosim moko.
Topla in mehka je. Pomaga
mi teči, ko nočem slediti
potem. (Potem nikoli ne pride,
dokler se ne dovrši zdaj.)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 07. 02. 2015 ob 18:45
- Prebrano 546 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245.61
- Število ocen: 7
