Mati
Preteklost, ki
odseva z ogledala, ko
moji prsti polzijo po starem licu
me opominja, da
sem nekoč poznal obraz ljubezni.
Osamljen tavam po obli in
iščem njo,
da zapolni praznino, ki
se je naselila v meni, ko
je britev zarezala v
tvoje žile in
sem premlad,
prestrašen,
nevešč,
reševal utrip tvojega srca.
Za voljo ljubezni,
po kateri sem hrepenel takrat,
danes,
jutri.
urednica
Poslano:
08. 02. 2015 ob 20:31
Spremenjeno:
08. 02. 2015 ob 20:31
Tudi mene se je zelo dotaknila. Konec se mi zdi malce preveč medel za prej povedano. Razmišljam, kako bi bilo, če bi bil zadnji verz kar "reševal utrip tvojega srca". Premisli, kaj se tebi zdi?
Lp, Ana
Tako je bilo nekako mišljeno, vendar se mi je zdelo, da manjka zaključek, zato sem dodal zadnji verz, ki pa se tudi meni zdi, da kar obvisi na koncu in ne prinese veliko razen nekaj več črk. :)
Manj je več ;) (seveda je to manj treba izluščiti s premislekom).
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Egoist
- 05. 02. 2015 ob 12:49
- Prebrano 717 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 265.35
- Število ocen: 10