Zaprto nebo nad glavo,
sklanjajoče vrbe pod belino
na drobno se vsipava z belosivega oboka,
vsak korak pušča sled v bleščeči moki,
pot pred nama nedotaknjena,
pot za nama razmesarjena,
v beli tišini še drevesa je strah,
obvisiva ob reki,
njen glas je predrzen,
moti mrliče okoli..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!