Mrtvaško bela
Zaprto nebo nad glavo,
sklanjajoče vrbe pod belino
na drobno se vsipava z belosivega oboka,
vsak korak pušča sled v bleščeči moki,
pot pred nama nedotaknjena,
pot za nama razmesarjena,
v beli tišini še drevesa je strah,
obvisiva ob reki,
njen glas je predrzen,
moti mrliče okoli..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
- 05. 02. 2015 ob 08:29
- Prebrano 677 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 231.56
