si rekel da bi rad ljubil pa ti sonce ni dovolilo
in ti morje ni dalo dovolj svobode da bi skozi
nevidno ogledalo gladine videl svoj pravi obraz
naglušen si postal za moje besede in slep za
moje zaskrbljene poglede ko nisem vedela če
še pripadaš mojemu objemu in če mi je še vedno
dovoljeno dajati nežne poljube za lahko noč
občutljiv si postal na moje dotike ko sem ti
preden si zaspal s blaznicami prstov na razdražen
hrbet pisala Eneidine heksametre ki sem jih
neuspešno kombinirala s svojimi vznesenimi
besedami o ljubezni in o tem kako sva lahko
absolutna v vsem najinem bistvu če si to dovoliva
a zakaj bi si če interakcija med dvema lahko peče
in naju to žgoče doživljanje zapolnjuje in nama povsem
zadostuje – s tem pa sva, si rekel, večja od vseh in vsega
ljubila bi tvoje brezbrižne in odsotne poglede
ljubila bi tvoje nesmiselne stavke z nepravilno
uporabo dvojine in napačno intonacijo ob zaključkih povedi
ljubila bi tvoje dotike četudi bi za seboj puščali
sled osamljenosti ker ljubezni ne moreš dokazati
le s stiskom rok in z objemom od zadaj okoli ramen
ljubila bi tvoje brezperspektivne sanje in se
pretvarjala da so največje sanje ki jih lahko doživi
sproducira in uresniči človeštvo če je dovolj vztrajno
in ljubila bi vse tvoje stvarstvo z vsemi napakami
čeprav se mi zdi da je tvoja edina napaka nesimetrična
razporeditev materinih znamenj pod popkom
ljubila bi te če bi mi to dovolilo sonce in če bi
mi morje dalo dovolj svobode da bi skozi nevidno
ogledalo gladine videla tvoj pravi obraz

Anja G.