Nekoč so me pekle oči
zaradi tiste presnete tekočine
ki se pojavi v njih ko se tre srce
danes prikovan pogled na monitor
pozabil sem na reko, gozdove, nebo
zapustil zaradi nekaj prijaznih besed
pa še te je rojene iz usmiljenja
rad bi rekel ne grem se več tako
da hočem zopet veter v laseh
slišati ponovno čebljanje valčkov reke
hoditi navzgor mimo mogočnih dreves
živeti kar mi je od življenja preostalo
a zagozdil sem se v tej majhni sobi
korak je postal tako prekleto težak
samemu sebi sem izpil življenje
nato me nekaj zdrami
in spomnim se besed
it is not over till the fat lady sings.
Kadar si živ sem srečna,veš Igor.
Lepo.
hope
Hvala ti draga Hope.
Bizarna, res je tako kot praviš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!