Nikoli
ne bomo zapustili
tega planeta
Zemlja kakršna že bo
bomo ostali njeni domačini
po turško bomo pili juho
in s prsti bomo praskali riž,
pa ne za srečo imeti več otrok.
Morda bomo napredovali,
morda bodo celo roboti začeli čutiti
in se bodo borili za pravo stvar.
Družba je povsod okoli nas.
Kritična enostransko,
kolikor položaj dopušča.
Bežim v prostore
kjer ni učiteljev
in drugih ocenjevalcev.
Ne, ne zmorem pobegniiti
na tej zemlji je vse zapisano.
Lepo, lepo... Le tukaj, tam, onkraj, ondod... vedno ponosen naše grude bom - gospod...
Lp Sašo
Ja pa res zdaj se spet govori gospe in gospodje v starih časih pa tovariš in tovarišica. Zna se obrnat ali pa kaj druga...glavno da smo ponosni na svojo zemljo, saj je naša in ni je enostavno si priborit.
Lepo bodi Sašo,
Lp, hope
No, recimo, da sem v smislu gospoda, bolj kot nagovor, imel v mislih v nekakšni žlahtnosti te besede, ki se ponaša s svojim rajskim vrtičkom domače grude.
Pa še več tako čutečih pesmi naj oplemeniti ta portal!
Z lepimi pozdravi, Sašo!
Poslano:
29. 01. 2015 ob 20:12
Spremenjeno:
30. 01. 2015 ob 11:35
tam kjer večno spe skrivnosti, polja so netukajšnja, le slučajni gost med gosti zemlja tvojih sem gora ...
Lepo matej-krevssi to napisal. Moje gore so daleč in samo v mislih plezam po njih, drugače se v resnici bojim višine.
Bodi lepo.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!