Ne bodo gore pesmi te prebrale,
a misli krhke zlagam na melišče;
ni trdne točke, vsak resnico išče
v skalovju duše – brez pravil, morale.
Ne bodo travniki te pesmi brali.
A trosim med travé kljub temu seme,
zorijo v njem strahovi in dileme
kje izgubili so se ideali.
Ne bodo rečni vali pesmi peli,
odplava proti toku naj, k izvoru,
in najde v brezizhodnosti vrzeli.
Besede pišem še človeku – stvoru,
ki slep je, gluh, brez kompasa v globeli
in priča lastnemu bo samomoru.
Malo drugačna verzija prejšnje pesmi (Za ljudi) v sonetni obliki.
mcv
Ta sonet je pa tako izvrsten, prežet s tisto noezo, ki te navdahne s posebnimi občutki zadovoljstva in neskaljene vedrine...
Lp Sašo
Sašo, hvala za komentar! Praviš takole:
Ta sonet je pa tako izvrsten, prežet s tisto noezo, ki te navdahne s posebnimi občutki zadovoljstva in neskaljene vedrine...
Seveda vsak bralec pesem interpretira po svoje. O neskaljeni vedrini bi se dalo debatirati. Je to mišljeno resno ali sarkastično? Konec pesmi namreč jasno nakazuje, da pesniški subjekt ne verjame več v to, da ima človeštvo kako svetlo perspektivo. Ne vem, v katerem verzu si videl vedrino? Morda v vrzelih brezizhodnosti.
LP, mcv
Čisto resno, brez kakršnih koli skritih podtonov ali namigov ( to še zdaleč ni v moji naturi) mi je sonet zelo všeč in sem ga z veseljem spravil.
lp Sašo
Potem pa hvala še enkrat. LP
Tvoja izbira je, če se odločiš, da nekaj spremeniš. Ker sem prebrala prvo verzijo, bom iskrena. Bolj mi je všeč, čeprav je tudi takšna glasna.
L.p.
Hvala bralcem za lepe ocene in izbor!
LP, mcv
Spet en odličen sonet, seveda tudi formalno dodelan.
Gotovo je posledica razočaranosti nad človeštvom in odraža skoraj popolno izgubo optimizma, pa vendar je v pesmi prav v verzih, ki se iščejo vrzeli v brezizhodnosti še najti droben kanček optimizma ...
LP, L
Hvala, Lidija.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!