naključje, evolucija ali mogoče Bog
in jaz sem tukaj in ti si tukaj in se gledava
pa si ne upava reči ničesar ker se vsakič
še bolj prizadeneva
ob besedah brez zvoka ki so kot preveč
napete strune kitare se navdajava vonja
drug drugega in pijeva znoj ki počasi
prihaja na vrhnjo plast kože in skuša biti
čim manj opazen
tudi roke se mi tresejo in tebi tudi
in hkrati trzneva z očmi ko se odpreta srci
da bi izgovorili tisto kar so te kričeče besede
skušale prikriti pod masko metafore
tišina govori skozi vse pore najinega telesa
in trka na vrata lobanje da bi vstopila in
legla v varno zavetje kaosa ki se ne zna
umiriti če se mu ne pridruži še tvoj nered
počasi lezeva drug v drugega in se pod zvezdnatim
svodom pokrijeva z nevidno odejo skozi
katero naju gola lahko vidi le
naključje, evolucija ali mogoče Bog
zaradi katerega sem tukaj jaz in si tukaj ti
in se molčeče gledava in znojiva
in skupaj urejava kaos
najine
trenutne
večnosti

Anja G.