diha za ovratnik-
veš kako diši njen smrad -
tako odsoten pogled, nemoč,
hladne roke in odhajanje v očeh
lupina, se še vsede,
duša pa že trdno na drugi strani- črni vrani so prileteli , od daleč
veseli, ker še ni njihov čas
veš včasih bi človek, kar zmolil kak očenaš,
zavrtel molilni mlinček,
naj bo s čim manj bolečin, naj bo usmiljen
in legla bo k njemu in k njegovi, skupaj bodo vsi trije
sem šla k njemu na grob ,
obletnica bo in dobil je gerbero v celofanu
in veliko kičasto zlato svečo
tako je to, ko zdravnik reče , dajte mu vse,
kar mu paše
žalost je stiska- nekaj kar je nekje obtičalo,
žalost je tema in mrak,
je meglica siva, ki se ti zažre v meso in kosti,
ki ti izpije lesk iz oči, ti zvije hrbtenico in ti upogne prsni koš,
da dihaš kratko in plitvo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!