diha  za ovratnik-

veš kako diši njen smrad -

tako odsoten pogled, nemoč,

hladne roke in odhajanje v očeh

lupina, se še vsede,

duša pa že trdno na drugi strani- črni vrani so prileteli , od daleč

veseli, ker še ni njihov čas

veš včasih bi človek, kar zmolil kak očenaš,

zavrtel molilni mlinček,

naj bo s čim manj bolečin, naj bo usmiljen

in legla bo k njemu in k njegovi, skupaj bodo vsi trije

sem šla k njemu na grob ,

obletnica bo in dobil je gerbero v celofanu

in veliko kičasto zlato svečo

 tako je to, ko zdravnik reče , dajte mu vse,

kar mu paše

žalost je stiska- nekaj kar je nekje obtičalo,

žalost je tema in mrak,

je meglica siva, ki se ti zažre v meso in kosti,

ki ti izpije lesk iz oči, ti zvije hrbtenico in ti upogne prsni koš,

da dihaš kratko in plitvo

lin