Lopar v kotu ni več bel od moke
pajčevine zavijajo osamljenost
zglajenega ročaja
ne brusijo več
žulji hrapavih rok
notranjost peči črno molči
kakor smrti
ki so ugasnile žerjavico
za prekrižane hlebce
utrujenih prstov
za nasmehe na njih
in na sitih ustih
Kupujem kruh
prodajalka zlaga
sedemindevetdeset vrst
svet ostaja lačen
pesem všeč, jaz bi spremenil naslov: Pesem o kruhu
meni pa je naslov všeč ... saj smo res - pečeni.
lp, MSenca
potem smo kuhani in pečeni kot samorožni krompirčki..:-)
lp M
Poslano:
18. 01. 2015 ob 19:41
Spremenjeno:
18. 01. 2015 ob 19:42
mi je kar zadišal tisti iz nekoč vročih lončenih peči :)
Močne podobe izumrlih domačih peči. Morda bi vseeno razmislila o naslovu: Pečen (Bolj odgovor na kaj?) ali še bolj nevtralno: Kruh. Zadnja kitica je nekoliko nejasna:
Kupujem kruh
sedemindevetdeset vrst
zlaga prodajalka (kam?)
svet ostaja lačen
Morda bi zadnji verz izpostavila - z veliko začetnico in piko - kot samostojno trditev. Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
20. 01. 2015 ob 19:30
Spremenjeno:
20. 01. 2015 ob 19:31
Naslov gre v loku do zadnje kitice, ne govori o kruhu, je pa v povezavi z vsebino. Govori o nas. Pečeni.
Tako rečemo, ko je nekaj dokončno narobe....bil je pečen, ko se je zaljubil na primer :), ko so ga ujeli pri kraji :)
Pečeni smo, ker smo naredili iz sveta, to kar smo.
Zadnja kitica to tudi pove.
Ni važno kam zlaga prodajalka kruh, niti kdo ga zlaga, bistvo je, da poleg vsega kar nam svet ponuja, nikoli nismo zadovoljni.
Lačni ljubezni, mislimo, da nas lahko nasiti na milijone drugih reči, ki se jih da kupiti.
Lp, Irena
Super razlaga, le da se to tako natančno iz same pesmi ne prebere. Morda:
Kupujem kruh
prodajalka zlaga
sedemindevetdeset vrst
svet ostaja lačen
Lp, Ana
Draga Ana
popravljeno
hvala :)
Irena
Čestitke h globoko pomenski pesmi, ki se dotika tako spomina kot sedanjosti, v kateri smo pečeni bolj od kruha, ki ga uživamo,
Ana
Hvala :) in lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!