seve, morda se motim,
a tvoje barve nosim
in po kleteh nabiram,
česar ne naprosim.
in po kleteh nabiram,
česar ne razbijem,
kar ne pade v dnevih
časti in onanije.
razprte roke časa
objema ne poznajo.
če hočejo, potrejo,
če nočejo, igrajo.
se ve
...
veliko dvoumnosti in krepka večplastnost je v tejle pesmi, za vsakega bralca nova zgodba, če hoče, se ve!
:)
vse je lahko v njej - od ljubezenske (tvoje barve nosim) do družbenokritične tematike (kleti?). Pa bivanjske tudi (in "karierne" - dnevi časti in onanije). Z nekaj odtenki realnosti prikazanimi v razprtih rokah časa, ki so absoluten okvir, pa naj bo omejen ali pa neomejen - o relativnosti le-tega se najbrž vsi strinjamo.
Široka pesem, spevna v svoji ritmičnosti.
Morda se (pa) motim, vseeno me je pesem prepričala!
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!