zar ti se ne učini
kad nađeš se sama
u nekoj stoletnoj šumi
da drveće među sobom razgovara
drži se za ruke
i grli
pa osetiš
kako te obuzima
osećanje nepripadanja
i list se žuti otkine
iz neke udaljene vrtoglavice
i padne preda te
i prepadne te
kao teška reč
koja te oslovljava
Slikovita lirično podobje pesmi, ki pušča okus ljubezni in povezanosti, čeprav govori o osamljenosti in besedah, ki razdvajajo živa bitja (gozd pa lahko razumemo tudi kot prispodobo množice, prepletenosti). Čestitke,
Ana
Hvala Ana... ta teška reč koja nas oslovljava.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Željko Medić Žac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!