Ime mi je Nora.
Kaj bi še rad vedel?
V meni se množice stapljajo z zidovi,
papir menja človeka.
Med tekom skozi prostore
postajam obrušena.
Sonet z viskijem
bi moral biti okrogel
kot jaz

v praznem mestu v Franciji,
kjer govorijo francosko.
Kuham čaj
in zlivam juho
v čajne skodelice
punčkam iz porcelana.
Edine ostanejo

z očmi kot polje pozimi.
Natakar govori mizam in stropu.
Ne pozabite,
v tem šovu so norci.
Zraven rib jedo belo meso.
Z vetrom v hrbet
požirajo vse,
kar je nekoč rastlo.
Tudi mene

v avionih, ki slačijo vojaške hlače.
Mečejo kaviar na hiše,
ki so jih včeraj poteptali.

Na pragu jutra
male postave nemo hujšajo v zemljo.

Vesna Šare