Melanholična miniatura

Visok monoliten kamnit spomenik,
v daljavi trobenta se sliši,
možgane prebada na tisoče slik,
mi glavo razjedajo miši.


Poldrágo kaménje modrikastih senc,
v očeh mi žari barabíja,
nad zgodbe brez gladko tekočih sekvenc
strupena se mavrica zvija.


Ploščad makadamska kot trg Tiananmen,
sem v kotu stražar brez orožja,
raztrgan in trd od peta do ramen,
a poln alpskega domotožja.


Neskončna ravnina peščenih valov,
po njej se preganja plast mivke,
ob zadnjem spravilu pšenice domov
se v zraku igrajo rojivke.

ficra_zom

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 01. 2015 ob 20:26
Spremenjeno:
18. 01. 2015 ob 19:26

Miniatura, polna podob, ki sprožajo asociacije, vzdušje melanholije poudarjajo videne in primerjane / dozdevane slike. Tudi forma pesmi gladko teče po (valoviti) ravnini, čestitke,

Ana

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
18. 01. 2015 ob 20:33
Spremenjeno:
18. 01. 2015 ob 19:33

Najlepša hvala, Ana!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ficra_zom
Napisal/a: ficra_zom

Pesmi

  • 14. 01. 2015 ob 20:40
  • Prebrano 619 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 277
  • Število ocen: 7

Zastavica