komentar

Aja, točno … tako je to!
(ne berem vseh komentarjev)
nekdo je nekaj rekel in potem
je ta drugi povedal naprej,
da je lahko prvi jasno izrazil
svoje tako-skrite misli
(…)
Želve so zapustile oklepe
… in seveda! Nekdo mora plačati
škodo in položnice in davke -
deževnica je vendar privilegij
(hmm … ta zvezda preveč sveti)
Konec bo. Konec, vam rečem.
Kiti eksplodirajo, če jih predolgo
pustiš ležati naokoli
(zakaj te ne morem nehati
gledati?)
Ni rešitve. V dreku smo, pa mislimo,
da se ližemo v čokoladni kopeli.
(prah si in v prah se povrneš)
In je treba povedati!
naprej naprej naprej gor&narazen,
da bo blata vedno več in …
nekdo je nekaj rekel -
(ah, tvoja zvezda me je zaslepila)

Helena Zemljič (MalaSenca)

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 01. 2015 ob 13:08

Pesem, ki navidez lahkotno niza komentarje, ki so v sodobni komunikaciji brez repa in glave, kažejo na smrt komunikacije, ki postaja brez izvora in razrešitve, brez pomena in katarze. Praznina, ki jo zasenči (morda lahko) le svetloba ali tišina. Čestitke,

Ana

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
18. 01. 2015 ob 12:45

:)




Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 14. 01. 2015 ob 19:58
  • Prebrano 699 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 173.3
  • Število ocen: 5

Zastavica