Melanholična pesem o ranjenosti in težnji po izhodu iz ujetosti v neizprosno ... nekaj svetlobe, nekaj žive vode in nekaj potiskanja v spomin ji dajejo manj moreč odtenek, čestitke,
Ana
Četudi ni videti, da je prostor tam nekje vmes, je mislim to dovoljeno, imajo to moč, sposobnost, ko dopustijo, želijo in nenazadnje hočejo.
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!