Se zbere družina na kmečkem za žur,
saj sestra okroglo praznuje.
In jemo in pijemo vsaj sedem ur,
prepevanje daleč se čuje.
Naliva se vino in dviga polìč,
nabada pršut z zobotrebci,
če sira ni vsaj sedem vrst, nočem nič,
med slastnimi črnimi hlebci.
In dolgo metali smo kape pod strop,
je z jutrom odnašal vrag šalo,
Ko šnopsa je zmanjkalo, pili smo krop,
samó da po grlu je žgalo.
Tale je pa navihana, fina, ritmična ... po tvoje zelo v nulo zmojstrovana ...
taka ljudska, a polna nekega sarkastičnega humorja, ki se pokaže v zadnji kitici ... v bistvu groteskna hvalnica slovenski pivski folklori .
LP, L
Najlepša hvala, Lidija!
Najlepša hvala, Ines!
PS: Tvoj humor me spominja na humor, kakršnega v svoje pesmi vpleta Iztok Mlakar :)
Poslano:
13. 01. 2015 ob 17:31
Spremenjeno:
13. 01. 2015 ob 17:36
simpatika,
črn kruh in pršut pa nista najboljša kombinacija. ob tem, da pri nas zrna pšenice .... hranijo v nehlajenih (pač pa v s pesticidno kopeljo napolnjenih) silosih, je bel boljša izbira. pa ni težava v silosih pač pa preprosto: pršut gre na bel kruh, na rahel kruh.
sir pa morda res bolje sede k črnemu.
sem se pa naučil nekaj, in to je super. :)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ficra_zom
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!