Meni se zdi zelo zanimiva v drugem delu, v prvem se nekoliko zgubimo v tem hvalospevno opisanem jadranju ... (samo moj pogled).

Lp, Ana

Hvala, Ana,

če bi jo napisal recimo v drugi osebi, bi jo lahko brala kot pesem, ki ni izpoved oz. izkušnja avtorja?

Razmišljam bolj o tem, če bi bila pesem bolj osredotočena, zato bi morda prvi del (kar je v oklepaju) kar zbrisala (ali pa bi ga preoblikovala v novo pesem):

(letim

jadram

skozi zaslepljujoče bleščave

skozi koprene

sivih hladov

skozi ognje

razjarjenih krikov

skozi odmeve

neskončne doline rojstev in smrti

v brezciljna hrepenenja

nastajanja in izginjanja

ližem vršičke valov

češem se z roso oblakov

odrinem se

od drgetave gladine

obrnem v novo smer)

sledim vetru

pozejdonovi sapi

sprašujem se

je pomembneje

jadrati čim dlje

ali čim hitreje

več nas je

eni kmalu obrnejo po svoje

sinova jadrata z mano

dotikamo se

plujemo

drsimo kot peresa

kot besede

skozi zgodbo o petru panu

zatrepetata

udari molk

kot cenzura v verzu

kot globel med valoma

iščeta svoje vonje

svoje sonce

izgubljam stik

lepota pripadanja je v svobodi

si rečem

in popustim vrvi

Meni se zdi bolj polnopomenska v tej različici. Kaj meniš? Lp, Ana

prvi del govori o življenjih, ki jih skozi občutke nizamo z rojstvi. drugi del pove o odnosih, čigava vožnja to sploh je. da so otroci pomemben del življenja, a le tega. da oni plujejo s svojo barko.

ana, tako kot predlagaš, dobim odnos do otrok in še nekaj spredaj, kar se zdi kot  tisto, o čemer avtor ne ve, kaj je hotel reči.

resnično sem ti hvaležen, da se ukvarjaš tudi z mojim pisanjem, a tvoj predlog bi mojo izvirno misel zelo stesal, od drevesa bi ostal samo mlaj, če se malo pošalim.

in te lepo pozdravljam.

Milan, saj veš, pesem je tvoja in ti odločaš o njej in najbolj veš, kako mora zveneti. Predlogi so kdaj zelo na mestu, kdaj pa tudi ne - saj ne govorimo o šraufanju ;) Zato kar pogumno in v svoji smeri naprej,

lepo bodi, Ana