Nove smeri
Letim, a nimam kril,
s sanjami poganjam svoj motor,
z upanjem napajam si gorivo,
z žalostjo pometam oblake,
ki zarivajo mi smer
in s smehom iščem smerokaze,
kamor grem,
je ta z manoj.
Kot moj otrok,
ki prime mojo roko,
trdno in močno ozre se mi v oči,
tam je moj vsakdan,
tam je moj potok solz,
ki že zdavnaj je presahnil,
v večnost je odšel brez mene,
a po mene več ne pride.
Zdaj prišel si ti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 12. 01. 2015 ob 11:37
- Prebrano 622 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 179.38
- Število ocen: 7
