Ne vidim te

v telesu,

ki v okovih vsakdana

tuje drsi ob meni.

Moj čut je lačen,

najina skladnost

ujeta v zrno

poznega večera.

Že dolgo sva

reka,

razpolovljena

v dva rečna rokava.

Pod težo razdalje

potrpežljivo molčim.

Izven brzic,

čez kakih tisoč ovinkov

se boš ustavil.

V tistem jutru dišečih trav,

kjer bledo leži

najina sramežljivost

poletne romance,

me boš iskal-

upajoč,

da me najdeš

še pravi čas.

Neni