KO PREMINE TISOČ OVINKOV

Ne vidim te

v telesu,

ki v okovih vsakdana

tuje drsi ob meni.

 

Moj čut je lačen,

najina skladnost

ujeta v zrno

poznega večera.

Že dolgo sva

reka,

razpolovljena

v dva rečna rokava.

Pod težo razdalje

potrpežljivo molčim.

 

Izven brzic,

čez kakih tisoč ovinkov

se boš ustavil.

V tistem jutru dišečih trav,

kjer bledo leži

najina sramežljivost

poletne romance,

me boš iskal-

upajoč,

da me najdeš

še pravi čas.

 

 

Neni

Komentiranje je zaprto!

Neni
Napisal/a: Neni

Pesmi

  • 09. 01. 2015 ob 19:12
  • Prebrano 710 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 289.48
  • Število ocen: 12

Zastavica