Stopiš na prste
Se visoko odrineš.
In kot v zadrgi
razpreš
trepalnice.
In vidiš vesolje
v ugaskih.
*
Vdeneš se v iglo.
In nit
vlečeš skozi uho,
skozi oči
hiše.
Skleneš vhod in zadnja vrata,
požarne stopnice,
kamin.
Nad tabo visi slika,
ki govori.
Vsako jutro
jo zlepiš v pesem.
A nisi šivilja.
*
Si
tista,
ki trka
v svetilko:
saj si doma,
zakaj ne odpreš?
Pesem, ki deluje zelo močno. Jaz bi samo spustila verz Nisi šivilja. Bi ti bilo hudo, če bi v zaključku ona zamenjala s tista?
Premisli, lp, Ana
Si tkalka, mi je nekdo lepo rekel..
Lahko izpustim, lahko popravim na tisto.. ne spremeni pomena.
lp li
Pesem deluje kot samogovor in tudi kot pogovor z vsem svetom, zanimiva uporaba metaforike in izrazov, ki pritegnejo bralčevo pozornost, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 09. 01. 2015 ob 09:19
- Prebrano 986 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 629.08
- Število ocen: 22