Zrno peska na peščini  

je pogled v globino,

na vabljivo žuborenje

in padajoči senci,

kamniti most in

pršeče slapove luči;

je večerja pod ogledalom

obljubljenega vrta,

kjer lupiva spomine

kot skorjo volčje češnje.

Zrno peska na peščini  

je ukraden dih jeseni,

Singerjeva zgodba Olea in Trufe

na postajališčih časa in vetrov,

epopeja smrti in ljubezni,

prve več kot druge,

ravno prav za naju.

Zrno peska na peščini

je mehurček radosti v desertu

poljubov in srebrne penine,

je drseča dlan na boku,

tipajoča misel, ujeta v valovanje,

šelestenje med zahodi;

so besede, ki polzijo med prsti.

hanja