Pozdravljen, Vajkard,

malce slovničnih popravkov, da bo pesem razumljivejša:

Zdaj uslišiaj me

po molku dolgem

čas je, da, spregovorim je

v sebi duhove zamanj živeti pustim

v neskončnem upanju,

ki v meni to misel rodijo

prepričan sem vanjo

kakor temu, da luni sonce sledi

in, da križale se bodo spet bodo križale najine poti

a če bo tista glasba spet igrala

nanjo tokrat boš plesala boš

Odloči se tudi, če želiš pesem z ločili (potem je dobro, da jih dosledno uporabljaš) ali brez njih (v takem primeru jih ne pišeš). V pesmih ni treba obračati vrstnega reda besed, raje išči posebne, take, ki bodo povedale več o tem, kar doživljaš. Saj bo šlo in upam, da ne zameriš tegale pisanja.

Lp, Ana

seveda ne zamerim anja:) , še najmanj kar lahko naredim je da se opravičim, pesem nisem niti prebral za sabo in šele zdaj vidim kako površno sem napisal , ampak veš kako je ko imaš nekaj v glavi in hočeš čimprej stresti ven na " papir".

In hvala za popravke :)