Menda se lahko objavlja po eno pesem na dan ... ta je druga.

Gregor, kako je to mogoče? Ali ste spremenili pravilo?

LP, mcv

Saj je bila objavljena po ena na dan. Drugo sem lahko objavil šele naslednji dan. Naložil sem jih na isti dan in verjetno je zato isti datum ...

LP, Aleš

Zanimivo antistvarjenje sveta (si pomislil, da bi bil zajet ves teden?) - pazi pri en za drugim (drug za drugim).

Lp, Ana

Sem pomislil, da bi zajel ves teden, a sem dobil občutek, da bi pesem kot celota lahko delovala razvlečeno. Nepotrebno razvlečeno. Verjetno je odvisno od bralca, opazovalca.

"En za drugim VS Drug za drugim" je pa iz enega majhnega razloga narejeno namenoma :-)

LP

ALeš

Pozdrav.

Zanimiva pesem.

Lahko bi jo malo bolj stopnjeval.

Recimo uporabi samo dvakrat studente, tretjic uporabi zaimek.

Besedo zgolj v tretji kitici bi izpustila. Vojaki bi drugic lahko tudi z zaimkom poimenoval ali pa celo nadomestil s kaksno besedo.

Tako da ne pricakujemo, da bo LS ostal v soboto sam na postaji. To bi moral bit sok (s stresico) hehe.

lp T.

Zanimiv komentar. Seveda, možnosti je v poeziji vedno precej. Je pač tako, da vsak vidi svojo - subjektivno sliko :-)

Sam recimo besede "zgolj" ne bi izluščil iz pesmi, ker poudari določen občutek.

Je pa zanimivo, saj se mi zdi, da ni tako zelo pričakovan konec, da lirski subjekt na koncu ostane na postaji sam. Ali pač? Kakorkoli, hvala za komentar :-)

Seveda je precej. Takšna je umetnost.

Tudi vem, da si vse napisal z določenimi občutki.

No, ravno beseda zgolj se mi zdi, da nakazuje, da je nekoga manj oz. manjka.

Kakorkoli.

Tvoja pesem, tvoje besede. :)

Vse dobro,

T.

Tudi mene je navdušila tvoja pesem, bi pa samo nekaj dodala, kot je predlagala že Ana, bi na konec dodala še zadnji dan, ampak samo takole: 

Sreda je. Stojim na postaji in čakam na rdeč avtobus. Okoli mene je množica nasmejanih študentov, ki se z mesečno vozovnico v roki smeje vsakdanjim štosom. Avtobus je pripeljal in vsi se družno en za drugim odpravimo v nov dan.

V četrtek so stvari precej podobne, le da je iz ust študentov izginil nalezljiv nasmeh. Nadomestila ga je resnobnost. A rdeč avtobus je tudi tokrat prišel. Z oguljenimi vozovnicami malce na silo odkorakamo vanj.

V petek pa na postaji ni več študentov. Na prevoz čakajo zgolj voščeni vojaki, ki v rokah namesto vozovnic držijo umazane evrske bankovce. Avtobus je tokrat prišel z zamudo. Siva pošast se škripajoč ustavi pred nami. Vojaki me izrinejo iz vrste in si plačajo vožnjo absurda. Kot zadnji se odpravim skozi odprta vrata in šoferju pokažem mesečno vozovnico.

Sobota. Na postaji stojim povsem sam in čakam. Prazen prostor okoli mene duši turobna tišina v odmevu časa. S široko odprtimi očmi in vozovnico v rokah čakam na rdeč avtobus. Ni ga. Tudi sivega ne.

Nedelja.

Tako se mi zdi, da ne bi bila "razvlečena" :) Je pa tudi res, da ravno praznina oz. molk lahko včasih povesta največ ...

Lp, Sara.

Tea, ja.. imaš zagotovo prav. Se zahvaljujem za mnenje. Tako rastemo! :-)

Sara - moram priznati, da bi bil ta konec z "Nedelja." lahko izjemno zanimiv. Bom definitivno razmislil o tem! :-) Me pa zelo veseli, da se je pesem marsikoga dotaknila ... Res lepo :-)

Vse dobro,

Aleš

Me veseli ;)

Lp