Zveri grizejo
trgajo vlečejo
kakor da bi slačile kožo,
kot da prej ne bo mira
dokler ne naredijo do konca.
Sredi glavnega trga
čakajo polnoč
v mrazu ledenem
se z nasmehom vrtijo
z odštevanjem sekund
dočakajo preporod časa
dvigujejo šampanjec
in tulijo v luno
kakor štirinogi psi,
ki so pobegnili iz gozda,
ker se bojijo medvedov.
Bila bi tiha noč
a umetne zvezde
se dvigujejo v višave
in čudežev ni konca.
Zver zveri čestita
da je razen njega
edina lovska zver,
vse ostale
pa podložnice.
Na zdravje kraljem
in kraljicam.
Super! Važno, da kamarila uživa...
lp
Važn da je ritem, da so guncajo vsi v isto smer...
Baje da jih je bilo kar nekaj zunaj na praznovanju.
Lep dan ti želim
lp, hope
volkodlaki so bili ne peseki :)
volkodlaki, volkodlaki točno srečok
lp, hope
Kaj se skriva izza besedila
njen avtor čuti moč brezsrčnosti
okoli tuljenje in umetno uživanje,
a resnica v vseh še kar od žalosti živi.
Lepa pesem videna iz posebnega kota.
LP Tomi
Še nikoli
nisem srečala
sreče ob polnoči
ne sredi ulice
ne s tujci,
ki se izogibajo
drugim tujcem.
Ta kot je zaseden
ta kot je miren.
Lp Tomi,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!