Le korak v drugo stran,
kjer zanikana čustva silijo na plan,
izgubljaš se v miselnem vrtincu
kaj je prav in kaj plagiat.

Kot ladja na razburkanem morju
treščiš na čeri in na koščkih
naplavin krpaš svoj spomin,
ožgan od potovanja sem in tja.

Otrpli jezik ne pozna navdiha,
ostro kljuva bolečina
izgubljena v sledeh besed,
ki v tišino se pogreza .

Žalost, pregloboka za solze,
ostudni mori prepusti peruti,
ko tišina na zlizanem pragu
škriplje od starih časov.

V morje utone sončen zastor,
na nebu se pojavi zvezdna vprega,
v omami sanj in hrepenenja,
noč tesnobna v dušo lega.

nena