Zgodba, ki je jutri lahko tvoja
ki je moj dom!
Koliko besed ljubezni iz ust, ki
ne vedo, o čem govorijo!
Oče, učil si me, kako poiskati žarek,
pozabil si pa povedati, da ljudem
lahko potemni srce.
Gospa, hvala za drobiž! Vam
povem svojo zgodbo?
Ne, seveda ne, razumem,
da se vam mudi.
Mogoče bi se za hip vseeno tavili,
kajti ta zgodba je že jutri
lahko vaša.
Oče, učil si me, kaj je dostojanstvo,
zato s počasnimi koraki svojo zgodbo
vlečem za seboj.
Govoril si mi o ljudeh izpod
mostov Sene, a.jaz sem sanjal
ulice Pariza.
Sedaj gledam motno reko,
v kateri tečejo solze iz zgodb
ovitih v molk.
Gospod, samo nekaj drobiža!
Ne, seveda, vi me ne vidite in
zaman iščem vaše oči.
Oče, učil si me, da sonce enako greje
vse ljudi, a nikoli nisi povedal,
da ljudem lahko pogled zaledeni.
Kako dobro si opisala..
naj bo čim manj ledenih pogledov
lp li
urednik
Poslano:
30. 12. 2014 ob 22:27
Spremenjeno:
30. 12. 2014 ob 22:54
Prvič se mi je zgodilo, da sem se že po prvih stihih potopil v pesem tako globoko, da ne najdem besede ...
Zato le: čudovito! Jošt Š.
Tudi mene se je dotaknila. Precej pa-jev se ti je vrinilo vanjo in mestoma malce nenaraven vrstni red besed. Poskusi popraviti, če se ti zdi ...
Lp, Ana
Hvala Li, Veliko svetlih pogledov naj ti prinese to leto.
lp
Dragi Jošt, hvala ti, zelo si me razveselil. Lp in srečno v Nl
Poslano:
01. 01. 2015 ob 19:34
Spremenjeno:
07. 01. 2015 ob 19:42
Ana pa še res je. Grem v popravek. Hvala.
Koliko lažne svetlobe v ulici,
ki je moj dom!
Koliko besed ljubezni iz ust, ki
ne vedo, o čem govorijo!
Oče, učil si me, kako poiskati žarek,
pozabil si pa povedati, da ljudem
lahko potemni srce.
Gospa, hvala za drobiž! Vam
povem svojo zgodbo?
Ne, seveda ne, razumem,
da se vam mudi.
Mogoče bi se za hip vseeno ustavili,
kajti ta zgodba je že jutri
lahko vaša.
Oče, učil si me, kaj je dostojanstvo,
zato s počasnimi koraki svojo zgodbo
vlečem za seboj.
Govoril si mi o ljudeh izpod
mostov Sene, a jaz sem sanjal
ulice Pariza.
Sedaj gledam motno reko,
v kateri tečejo solze iz zgodb
ovitih v molk.
Gospod, samo nekaj drobiža!
Ne, seveda, vi me ne vidite in
zaman iščem vaše oči.
Oče, učil si me, da sonce enako greje
vse ljudi, a nikoli nisi povedal,
da ljudem lahko pogled zaledeni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 30. 12. 2014 ob 20:17
- Prebrano 1057 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 298.9
- Število ocen: 10