Ti sužnja dolgooka, ki z okovi
svojega pogleda mnogo src držiš
v nemilosti, priznaj, da gode ti
to bridko žvenketanje amorjevih verig,
ko sem priklenjen nate kakor pes
na gospodarico zalo;
tvoja temna lepota, črna gospodična,
je sad lepe Vide in zamorca,
pomisli, njeno silno hrepenenje po domu
in po sinu, te je z vročega juga
naposled prignalo v naše kraje,
sestra moja!
urednica
Poslano:
08. 06. 2016 ob 09:44
Spremenjeno:
08. 06. 2016 ob 13:59
((Iz))vročega juga ______Z vročega juga!
:)
Dobra
Četike za pesem o tem, kako imamo vsi ljudje med seboj več skupnega kot si mislimo
https://m.facebook.com/hashtag/letsopenourworld
hvala, Lidija, sem si pogledal povezavo. že par let nazaj sem napisal sonet na to temo, ki pa ni bil preveč uspešen:
Ko zadnjič v nekih šik sem magazinih
zasledil blog o genski analizi,
kako lahko zdaj že iz kaplje sline
človeku izsledijo korenine,
sem hitro v kuverto par pljunkov nabral,
(kar najbolj nagravžnih), in jih odposlal
na inštitut za DNK analizo,
da zvem, če sem naš ali rabim vizo.
Čez kak teden dni dobim telegram:
Gospod Matej Krevs, kako vas ni sram?
Take stvari se zapre v epruveto,
ne pa takole kot v školjko, presneto!
Sploh pa vam zdaj že brez vaše esence
lahko potrdimo: res ste Slovencelj!
urednica
Poslano:
13. 06. 2016 ob 12:40
Spremenjeno:
13. 06. 2016 ob 12:47
Meni se zdi super, posebno v kontekstu reakcij na ksenofobijo, ki smo ji priča.
(Je pa res, da bi lahko zelo elegantno popravil prva dva verza druge kvartine in pa verze obeh tercin, da bi aktualna družbenokritična vsebina lepše sedla v formo soneta... )
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!