1.
v naslednjem življenju bom lopata, je rekel
indijanec in oregonska praprot je zadrhtela.
v medu je urin, pod mahom krote: v alamu
so so se slinili maliki in nori mehikanci (vsi
čoravi) so ponoči jedli mak z oltarjev. kam
greš, tomaž, po svetlobo? kam po drnulje?

2.
v zaodrju so mehčalci zob, šepetalke norijo.
na novih površinah ni simetrije, ni zobnikov:
le drče so, le kakšni pocinkani pamži. apači.
jajca vedno nastopajo v ducatih, kanja ima
gobo v kljunu. okli konj so vedno umerjeni,
nikoli obteženi: le smrt zmaguje brez aduta.

3.
vsak otrok, četudi kosmat, ima maščobno
grbo, v kateri skriva starodavne rokopise
in vsak čistokrvni pesnik lahko zmaguje v
boju s telesno kemijo, če ima kondicijo. z
mastno glino v ustih na koncu itak utihne
vsak in njegove ustnice postanejo zvezde.

Dani Bedrač