VSTAJA
Ne bom več ihtenje
znotraj lačnega ušesa,
ne bom več samota
ki poseda sama s seboj,
nepresahli jek davne bolečine.
Ne bom več izničen zanos,
ki se tolaži z zvokom,
čeprav grenkobno odzvanja
le zase,
le čakajoča bližina
oddaljeni moški volji.
Zavihtela se bom
na svojo drznost
in izdolbla tok
do tebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 27. 12. 2014 ob 14:09
- Prebrano 561 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 224.27
- Število ocen: 7
