megla
lebdi
pred okni
pleni
travnike
gozdove
in globino
neba
med
najkrajše
razdalje
zareže
za
prelet
na stran
samote
luči
se selijo
za okna
dotiki
preteklosti
se
stapljajo
v prevari
preje želja
po smrti
utripa
strasti
se razpoke
razširijo
napisal si 100 pesmi v tej eni sami ,,, sem se poigral in naključno bral v kateremkoli vrstnem redu in vse so mi všeč. besede se poigrajo s podzavestjo in ustvarjajo meglico polno smislov.
urednik
Poslano:
22. 12. 2014 ob 18:36
Spremenjeno:
23. 12. 2014 ob 22:58
Srecok, ta komentar me je pa prijetno presenetil tudi za to, ker sem tudi sam pogledal drugo kitico in si zamisli, da bi jo prebral/napisal od konca k začetku :)
Ob tvojem komentarju pa se je odprla misel, da morda pride še kakšen popravek v prvi kitici in se lahko pesem bere vsaj "v dve smeri" ... (podobno sem že objavil, bom pogledal, če tudi na pesem.si).
lp, Jošt Š.
vsako pesem se seveda tudi tako (in še na vse dekons-in nato-kons načine) bere - šele tam pokaže svoje preste. da stopimo že iz tega 19. stoletja.
bravo Jošt, po tvoji(h) pesmi(h) mi nad glavo kroži tišina
Jure, hvala za odmev iz tišine!
:)
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!