
Ugasnem radio
glasovi začenjajo izginjati
ni več besed,
ni kartice
in na jeziku
se nabira sušina.
Že zdavnaj sem postala
tiha pesem življenja
v katerem so tvoje igre
kratkočasne, zapeljive,
polne tvojega diha.
Grem po hribu navzdol
in mislim na tvojo pesem
Ko pesem postane več kot pesem.
Od kdaj ti brskaš po spominu starcev in stark,
posedamo po starih majavih sedežih
in ujčkamo besede da nihče ne ostane zadnji.
Morda bi jaz pravim
tiho pogledam v radovedne oči
Zdajle je v živo.
In si prekrižam roke na kolenih.
Hope, lepa pesem in prijeten dan ti želim.
Igor
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!