Prelepa pesem. 

lp

Zelo dotakljiva pesem. Zdi se mi, kot bi bila prva kitica nekakšen uvod, ogrevanje ... jo ta pesem res potrebuje?

Lp, Ana

Hm, v bistvu je prva kitica seme te pesmi. :-)

Sem pa spremenila zadnji verz, prej je bil

in s črkami na prsih rekla

Lp,

Vesna.

kje in zakaj

v nejasnostji kozmične poti
sem se ustavila. ob
sobe so se klobke ...
ko sem zinila;
črke, na prsih

ljubim se vsevprek
ko mi odseka tintaro
v roko na rok
in na odmeve nemih ustnic, v telo,
ko se oko naslanja
koder je barva neba

ko ni nikogar za vedno
slast
vilice iz njegove smetane
nagradni koledar
sosedovo okno
kozarec sna
ta uhaja izpod nog
ker se je pesem premaknila
v naju

hočeva knjigo
menice, račune,
telefon: dring ggg
ker so poljubi predaleč
nočeva kruha brez marmelade
ki jo ponudiva smehu
in rečeva daj poliži

itak, da se ljubim
ko potegnjena vase
v črni luknji svojega telesa
iščem njega in pomlad
za vsak letni čas

poskus transpoetike, ker metafor sploh ne štekam ;)

a sem kaj zadel ;))

lep zaklad, dan

Hvala za komentarje. 

Lp ,

Vesna. 

Prosim.

še dobro, da imamo besede, da lahko vsak vsako razume po svoje ... :) v pesem se nisem poglobil, skušal sem samo najti barve črnila, a sem ostal na istem zdrsnem pobočju umet(el)nosti ... Če uporabim za način branja le branje napisanega, saj metafora ne obstaja- to je prostor kjer leži pesem kot celota, sicer pa pretvarjanje smisla sporočila v umetelne pesniške prijeme ne morem razumeti kot kaj več kot poskus, da se človek pretvori. kar je seveda le začasna oblika ustvarjalnosti - in to: dokler ne vidi svoje kože. - potem bi si upal reči, da pesem vseeno govori svoj jezik. Najlažje bi ga poimenoval šarščina, saj so edini orientirji, ki bi nam lahko razvozlali to kaligrafijo zapisani v podzavesti avtorice - to je morda še najbolj očitno, čeprav povsem nezastavljeno, ali pa samo na pol. Ali je smisel pisanja postavljati parterje umetnosti in zadovoljevanje odprte množice bralcev ... niti najmanj. nekaterim pa ves del sveta.  

Skisano mleko, da povem naravnost.

Za poznavanje kvalitete in "trenutkov, kjer je beseda suverena" je potreben malo večji napor od zadrževanja sape kolikor gre. hja ... Poezija, ki ne sreča in ne pokaže odnosa do vsake* je le povoj po očesni operaciji, ali pa tabletka xanaxa. Nekaj imamo vsi skupnega - poleg biološke pogojenosti. Kruh ni ogenj in peč ni ožina ki steče med bedri. Z vsem spoštovanjem do osebe avtorja: mislim, da je njena umetnost njena vreča polna sreče. to je pa to. Dolžnost, ki jo posameznik čuti ob tem, da piše je seveda neskončna kategorija etične misli, ki je v šaršini komaj kdaj opazimo, prej je na čelo postavljena inštalacija psiholoških kolin brez plovnih lastnosti. utopija,

verjetno je vsak pogled na vrednost besed utopija, ki ljudi ubija in pesnike pljuje.

morda se s takim držanjem zares postavljamo pod vsako družbo, pod vsako dolžnost in iskrenost, pripravljenost na vse in stopimo le na svoje čelo. komu mar.

Vesna, lepo bodi, 

÷

za malo fluora je dovolj že obisk ribarnice.

prisluhnimo še ANI :) daj

Ana, je s spremenjeno prvo kitico bolje?

:-)

Pravzaprav sta postavljeno vprašanje in postavljeni odgovori v sozvočju ... ki se odkrije šele kasneje ... ena sama ljubezen, ki vključuje torke in marmelado in veliko veliko črk brez molka.

Naj bo, kot je, čestitke,

Ana

a bi kdo ki si upa napisal kaj več kot razobesil lajno za katero nihče ne more vedeti kako dela?

ali drugače - bi v pesmi vsaj enkrat. če smo že na takem portalu, morda Ana preletela kategorije po katerih razbirate kakovost besedila, in razstavila vsaj elemente, ki tvorijo to pesem o tej veliki ljubezni. (momenti pesmi, členki, prenos sil ipd, ne pa razlago, da ne bo pomote)

če imate čas, bi bilo morda vsake toliko posvetiti malo več misli, kakšni "takšni" veliki pesmi, ... bi znalo koristit vsem.

ne stojte na strani, ker se je izkazalo, da to počnejo šleve.

lp

Na osnovi ene razlage  bo težko naučiti se pisati na način, ki mu praviš šarščina. Pa tudi če je tvoj post zgolj test, ki ga naj (ne)  prestane uredništvo ;)

Pri pregledu jezikovnih sredstev, ki jih avtorica uporablja, bi  lahko modrovali o zunaji / notranji strukturi besedila in o mikrobesedilnih sredstvih, ki jih uporablja. Bi bilo to elementarno?  Kako razložiti (z opustitvijo interpretacije) pesem, ki ne gradi na racionalnih, prej na asociativnih in  celo ludističnih predpostavkah? Ko gre za (namerno) razprševanje občutij, notranjih / zunanjih podob, da bi se šele v (tuji) skupni postavitvi lahko začutil nek drug smisel, neka nenavadna povezanost, ki zbuja vsaj začudenje. Po mojem mnenju gre za iskanje individualne govorice, ki se mestoma zdi hermetična, a ko pesem večkrat doživljaš skozi branje, odpira zanimive prostore (če ji pustiš) in se transformacija vsakdanjih  življenj prikaže skozi tovrstni (namerno) zakodirani zapis (kot bi se sestavili delčki sestavljanke). Toda, pozor: vse pesmi ne puščajo vase, zato je za vstop vanje nujno dekodiranje tistega, ki bere.  In tako se meni zdi to ljubezenska pesem do obisti (zaradi  moje transformacije njenega sporočila): že samo z razgaljenim jezikom, z razširjeno travo prek ramen,  potegnjenostjo v črno luknjo ... v njej vidim tudi razplastitev v smislu kaj hoče(ta) / česa noče(ta), ki odkriva vključevanje drugega v akt ljubljenja - in končno mi predrzno odkriva še eno interpretacijo: ljubljenje pesmi (ki se ljubi z bralcem). Ko se mu seveda ljubi;)

In na tem mestu zaključujem (šlevasto) ne stanje ob strani.

Lp, Ana

:) TO

veliko zaporedij besed lahko nosi navoje za kozarce v katerih so pesmi lahko doma. nekaj je, če gor piše natureta, torej etiketa ... dajmo jih še mal sesut. jupi.

vsekakor sem vesel, da je pesem dobila nekaj več not(alitete).

urednica Ana, da ne posplošujem, super. :) le - en oklepaj in vsebina preveč ;)

lep pozdrav

Hja, včasih razmišljam, kaj je tisto, kar sem zamudila, prezrla ali preprosto ne hotela  vsrkati, četudi je v življenju veliko možnosti in prilik, da se ne bi počutila kot da sem sestra bukve:))))))), ko prebiram vrstice pod pesmijo/nekaterimi pesmimi.

Da povem malo po bukovo:))))))), pesem, ki ni enostavna, ki zahteva vračanje in večkratno branje, čeprav niti ni potrebno, ker jo razumeš in vzameš takšno kot je, morda ti ponuja več razlag, bolje pa je, da ostaneš pri tisti prvi, ki se ti je ponudila, ko si pesem prebral. Menim, da je tisto prvo najboljše in želi, da ne trančiraš in vrtaš naprej. No, malo po moje:)).

Čist čist simpl povedano, pesem mi je zlo všeč! :)

lp, ajda