DREVO
posušeno drevo si
trgaš svoje korenine
po preperelem deblu
sokovi ne tečejo več
še mravlje se ga izogibajo
pomniš jutra
ko je odletela zadnja ptica
ni ti bilo mar
šumela si z vetrom
brezbrižno vila svoje veje
naslajala se s pišem
zdaj pa ti je taka sila
ko naslednjič privši
te zlomi v trske
pa te širom razsuje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 10. 01. 2009 ob 13:01
- Prebrano 720 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 135
- Število ocen: 4
