Hrepenenje
V moji biti se nekaj zgane,
me zaščemi
in zaboli.
Duša ni več prazna otopela
spet je zaživela
v bolečini zažarela.
Vsaka misel, vsak dotik
me zavrti v slap,
me zabije v čeri.
Nato kot oblak
kot lahni vetrič
lebdim in se zavem, da
spet živim.
me zaščemi
in zaboli.
Duša ni več prazna otopela
spet je zaživela
v bolečini zažarela.
Vsaka misel, vsak dotik
me zavrti v slap,
me zabije v čeri.
Nato kot oblak
kot lahni vetrič
lebdim in se zavem, da
spet živim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 10. 01. 2009 ob 12:00
- Prebrano 916 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 194
