Čeprav si osamljen

pobiraš se stal

si hotel samoto

tako si postlal

ti ustreza tišina

in grenko slovo,

bi raj kot vrč vina

vzel si glavó

je črna praznina,

je črno nebo,

si v seb' razvalina,

ki zre v temô

pod tabo je reka,

ki tiho šumi

in ti si na mostu

stran od ljudi

to tvoja je vojna,

ki bridko divja

in želja je trojna,

da vse se konča

a dokler tako ne bo,

kot mora bit',

na svetu ostal boš,

ne smeš se ubit.

Vanilija