Pozdravljena prijateljica noči
zopet se srečava v temi
jaz ubijam noč s cigareti
ti z blagimi neonskimi žarki.

Na dan priplazi se življe
vse od lepega do ogabnega
srce mi bije posebej divje
ko gledam obrise osenčenega.

Opazujem hladen cigaretni dim,
ta med ozvezdje se blago razkadi,
varuješ me pred slepim in zlim,
bi se dalo tvojo moč sposoditi?

Zvesto spremljaš me že od malih nog,
ko pljučnih žebljev še nisem poznal,
bil sem tvoj najljubši izgubljen otrok,
kakor ti mene, sem te jaz zasledoval.

Kdaj bova prekršila ta izmenični pakt?
Kako naj shajam brez tvoje zaščite?
Kje bo najin poslednji poslovilen akt?
Vse te skrivnosti bodo kaj kmalu razkrite.

Ko čez leta zame v nagrobnik kujejo epitaf,
želim si le nekaj skromnih brenkov na struno,
naj zapojejo na kratko, a ne pozabijo dodat,
da posebej rad je v trdi noči tulil v luno.

čudovita narava.

neartist