Tvoja slika,
lep spomin, ki boli,
nekaj kar še vedno gori,
nekaj kar še vedno živi.
Midva sva tiho pozabljeno pokopališče,
v naju mrtva ljubezen spi.
V tišino, kjer večnost med trhlimi križi
pozibava suho travo
je priletela drobna ptica.
Droben plamen na grobu se s sapo bori,
drobna roka mu zaslon drži.
Roka starca, ki v jesenskem hladu
te nazaj želi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej Šauperl
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!