ne počni tega mladi jorge

ne zavrzi listja
odpadlega z drevesa newyorških ulic
        kresale so se in galopirale
        podžigale vranca v naju
ne preskakuj stolpnic
ko se z nogo na ladji
odrivaš od obale
nasedle nekega večera
v beznici imenovani my blue lady
        krvavih ust sva pila rumeno vino
        in ubijala vse kar je kričalo s tvojim glasom
ne slači blondinke
ki je spotaknila krčmarja
da je miza nehala plesati
okoli tebe in okoli sanj
        rojevala sva jih vsako popoldne
        na zidu pred zaprto univerzo
        z rokami v praznih žepih drugega
rojevala
mladi jorge

Vesna Šare

Joakim

Poslano:
10. 12. 2014 ob 00:22

Uh...odlično!


lp, Joakim

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 12. 2014 ob 11:13

Sprašujem se kako bi se (namesto Jorgena) slišal mladi Janez v Ljubljani ali kaj takega ;)  No, seveda okolje pesmi doda eksotično noto (oddaljenost, v kateri je vse mogoče in celo obskurno deluje posvečeno), v kateri pa pritegne zlasti ta (ponotranjena) dvojina, ki se skozi pesem izkazuje kot shizofrenost. Čestitke,

Ana


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 10. 12. 2014 ob 00:01
  • Prebrano 868 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 587.2
  • Število ocen: 21

Zastavica