Cesta poljublja stopala.
Na prehodu Rimskega imperija
se obrača za moškimi,
ki so slekli svoja krila
z aromo prsti in sadja.
Spogleduje se z vetrom
in mu kavalirsko odpira vrata
v razigrano krošnjo
in v vonj po morju.
Največje zvezde
prostodušno zardevajo
zaradi korakov
in membran. V školjko
nariše smer samcu,
ki s palico boža
mladost na razkrižju,
brez nje, ki se pogreza.
Kot voda,
vsak dan globlje,
v beton,
ki beži od nje
z obročem okoli sveta v njej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!