ŽIVE MEJE
Vir zadovoljstva oziroma sreče
bi morala biti notranji zagon,
kar pojmuje občutke moje duše
kot igrača osreči um in telo.
Rojstvo je značilnost telesa,
a duša se vanj le vseli
večnost vesolja ni vgrajena v kamen,
a kamen je večno njen časomer.
Tako je telo le dušni odlitek
kako se naj vidi, ko ga ne bo,
da bi se znebil morbidnega stanja
se oziram v svetlobo vse večnosti.
Zavesten sem tega kar ne umira,
to je edina služba, ki je blizu boga.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!