Me veseli, da si napisala življenja v množino. :)

Bom umrl? 
(da.)

Se lahko smrti izognem?
(ne.)

Naj živim dalje?
(da.)

Me naj bo strah?
(ne.)

in tako dalje ...

Aristotlova retorika pride še kako v upoštev. 

Zanimiva, morda bi se takole še bolj jeguljasto izvijala:

Kakšno čudovito novo pisavo sem (iz)našel.

 Je povsem preprosta --- kot jegulja, ki se vleče iz kartonastih kontejnerjev, z lesenimi palčkami, prav počasi, da zavibrirajo vse brbončice, preden se dotična nehranilna snov požre v stilu najbolj rejenih prašičev v svinjaku.

Vi te pisave, seveda, (ni)ste deležni.

 (Ne vidite je), zatorej je tudi začutiti ne morete, kakor jo čutim jaz. Prav (ko)mično je vse skupaj in iz tega razloga bom na tej strani izbral pisavo Comic Sans MS, ker mi za ostalo zmanjka izbire.

Š(koda) (= 13). 

Veliko ostalih stvari deluje po podobnem konceptu; na primer č(love)ško (ne)razumevanje sočloveka.

Če iščete (ne)sporočilnost te pesmi, se (ne) trudite.

Kar pogumno nad jegulje; encimi bodo postorili vse namesto vas.

(Požremo vse, s čimer nas nekdo hrani.)

Možnosti za zapis je, afkors, več. :)