David, pozdravljen in dobrodošel na Pesem.si v tem predprazničnem času. Upam, da si dobro, zdrav in poln ustvarjalnih energij ...

Nazadnje smo se srečali 19. 11. na finalnem večeru literatov seniorjev, ki ga prireja JSKD RS, v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Na večeru je nastopilo osem avtorjev, ki si jih izbral med 21 nominiranimi iz regijskih srečanj. Kakšna se ti je zdela letošnja bera literarnih del, bi kaj posebej izpostavil?
Umetnost je težko (za nekatere nemogoče) ocenjevati, vendar brez vrednotenja ne bi imeli pregleda. Kako se ti lotevaš ocenjevanja prispelih del? Kaj se ti zdi pomembno, odločilno za izbor?

Hvala za ta odgovor, zdaj pa na željo naše pesnice in prevajalke  Senade Smajić, ki žal ne more biti ta večer z nami, objavljam njen prevod in tvojo pesem (za dobrodošlico in ko so ravno aktualne inventure):

Počutimo se varno in vznemirjeno hkrati, če so naša besedila prepuščena pravim bralcem, ki tako skrbno prebirajo kot ti.   Velikokrat si bil v vlogi selektorja, poleg seniorskih piscev tudi na Urški (avtorji do 30. leta) in na Roševih dnevih (zadnji razredi OŠ). Bi lahko strnil opažanja glede pisanja različnih generacij - imajo kake skupne značilnosti, bi se dalo prepoznati okvirno starost avtorja glede na njegovo pisanje - ali obstajajo teme, snovi,  načini literarnega govora različnih generacij?

O, hvala za ta imeniten prevod. Hvala, hvala! Zdaj ste me pa iskreno presenetili. Še posebej pa hvala ge. Senadi, ki je, mimogrede, sodelovala z zares imenitno poezijo. In očitno ima tudi velik dar za prevajanje.

Zdravo,

izvrstna pesem in seveda prevod!

Glede na to, da ste učitelj slovenščine na osnovni šoli (popravite me, če se motim), me zanima, kako otroke pritegnete, motivirate za ustvarjanje? Imate kakšen krožek na šoli ali to prakticirate tudi med poukom?

Hvala za odgovor.

Lepe praznike želim in vse dobro v novem letu!

Jasna Janež

Zdaj pa k vprašanju ...

Kar se druženja z ustvarjalci tiče, menim, da starost ne igra bistvene vloge. Na Ptuju, mojem rodnem mestu, vodim na primer Ptujski literarni klub, v katerem sodelujejo ljudje zelo raznolikih starosti - od dijakov pa vse tja do seniorjev. Vsi smo na ti, imamo se lepo. Učimo se drug od drugega. 

Razlika je seveda v izkušnjah. Te se potem odražajo tudi v pisanju. Medtem ko so teme med otroki predvsem družinske, pravljične, neobremenjeno imaginarne, pri mladostnih prevladujejo eksistenčne teme, iskanje svoje lege, ljubezensko-erotični motivi, med starejšimi pa ponavadi prevladujejo teme nostalgije, spominov na nekdanje čase in brskanje po zgodovini. Toda to ni stoodstotno tako. Večkrat kak mladostnik preseneti s svojo zrelostjo, tematiko, ki bi jo prej pripisal starejšemu, zrelejšemu človeku, in obratno, včasih kak starejši piše izrazito "mladostniško", vitalno, z veliko igrivega suspenza in kondicije.

Po vseh letih mentorovanja zdaj lahko z gotovostjo rečem le, da v svetu literarnega ustvarjanja ni nič gotovo in da sem pri določanju starosti pisca glede na napisano vedno zelo previden.

Pozdravljena, Jasna!

Hvala za to vprašanje. V dvanajstih letih, kar delam na OŠ Ljudski vrt Ptuj, mi je uspelo ta predmet narediti zelo priljubljen. Učenci radi pridejo v učilnico 207, kar pomeni, da delam na pravi način.

Najprej pri meni zaznavajo pozitiven odnos do jezika, knjig in vsega, povezanega z besedo. To je predpogoj. Pred otroki ne moreš blefirati, ker te takoj "preberejo".

Potem pa je način dela ... Veliko aktivnih metod, pisanja, kreativnosti, dramatizacije, vključevanje vseh, šibkejših in nadarjenih na tem področju.Vsakemu je potrebno dati vedeti, da je zaželen in da so jezikovna znanja zanj pomembna. 

Veliko metod sem si izmislil tudi sam. In nekatere so med učenci zelo priljubljene. Seveda pa gre za "igriv" pristop, ki ima v ozadju resno, strokovno in odgovorno pripravo ter didaktično skrb, da bodo cilji doseženi.

Napisal si tudi priročnik za pesnenje, Brez uteži (Posebna izdaja Revije Mentor, JSKD RS, 2007), v katerem slikovito opisuješ tipe ustvarjalcev (zanje izbereš zanimiva imena: mladeniča Ritem in Verz ter mladenki Stih in Metafora). Imajo posebne karakterje, ki so za potrebe priročnika nekoliko potencirane, a na zanimiv način (tudi s primeri) odsevajo načine in prepričanja o pisanju poezije. Zelo priporočam za branje in uporabljanje!

Kaj se ti zdijo najpogostejše napake pisanja (z namigom na Levstikovo prvo literarno kritično delo Napake slovenskega pisanja, ki ga je napisal pri svojih 28. letih!) in kako pomembno jih je (ali se jih sploh da) odpraviti?

V priročniku govoriš tudi o varni / ne-varni sobici. Kdaj meniš, da je čas, da tisti, ki piše, začne odpirati vrata svoje sobice in kakšen način se ti zdi pravi?

Pozdravljen, David!

Naslovi tvojih pesniških zbirk se zdijo prostorsko osmišljeni. Za malčke pridemo k pesniški hiši, kjer so na vrtu otroške gugalnice in biserni smehec.:)

Za resnobneže (nas odrasle) pa si obrnil potovanje od "Sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma"...

in potuješ od mladostne neomejenosti ~ neskončnosti vedno bolj k sebi prek  horizonta morja, v notranjost opazovalca sveta, na pomolu še zunaj, nato že nastopi notranji subjekt za šipo manjšega prostora, poglabljaš notranji zor v centimetre duševnega, duhovnega samospoznanja in nato štrbunkneš s pozornostjo v njen nakupovalni voziček?

Odraz kritične zasvojenosti družbe z imeti in ne biti ali le pot naprej do njenega in svojega

"Srce ni naprodaj"

Prav lep pozdrav, Talitha Jaguar SM

Vsekakor je najpomembnejše ločiti avtorjevo osebnost in pesniški tekst. Pesniki tu pogosto mešajo hruške in jabolka. Če rečeš kaj njihovim pesmim v slabo, to začutijo kot napad na njihovo osebnost, čeprav gre zgolj za en sam tekst in, kar je najpomembneje!, zmeraj le za tekst, ne pa tudi ustvarjalce, ki jih, resnici na ljubo, največkrat sploh ne poznam. Kaj šele do te mere, da bi si upal o nekom dajati sodbe.

In seveda se da mnoge med njimi s kritičnim pristopom, branjem, odprtostjo, tudi izobraževanjem odpraviti.

Čas je najbrž takrat, ko si pripravljen (tudi) na negativne kritike, odzive, ki so lahko celo diametralno nasprotni tistim, ki jih pisec pričakuje. Pred leti je neka gospa prebrala pesem o svojem pokojnem možu, dva mlajša udeleženca pa sta se tej pesmi posmehnila. Gospa, ki je prej trdila, da je pripravljena na objektivne sodbe o pesmi, je ob tem planila v jok. Taki odzivi seveda pokažejo, da se nekdo enači z besedilom in da še ni pripravljen na izstop iz varne sobice. Tu bi tudi predlagal, da nekdo izstopi iz sobice z manj čustvenimi besedili, takimi, ki nimajo tako težkega zaledja kot na primer v omenjem primeru te gospe. 

David, ko se trudiš, da bi nam vsem odgovoril in ko ravno Talitha Jaguar omenja nakupovalni voziček, tvoja pesem:

David Bedrač

Histerični nakupovalec

Ni ti iti vanjo. V trgovino. V vrsto ljudi.
V tebi je gibanje nemira, histerična želatina v vratu.
Gosti znoj se poliva po redki koži.
Zapreš se. Vrti se ti. Ploščice so v gibanju. Proti tebi leze stena.
Zlomi se hrbet neke straniščne školjke. Nekaj zakašlja.
Nekaj zakašlja na dvoje in se otiplje z odprtimi usti:
tvoj obraz – prestrašen, izkrivljen, mehek v točki, ki je neotipljiva.
Primeš se za kljuko. V roke stečejo opisi skrite groze.
Ni ti iti vanjo, a greš.
Nekaj moraš kupiti. Nekaj nujno potrebuješ.
Nekaj na polici. Nekaj tam, notri, v vrtoglavici prostora.
Vstopiš. Ploščice bolščijo vate. Ni ti iti naprej.
Ni ti iti – biti tu.
V nohtih čutiš razhajanje. Stečeš kot beli pesek po vseh kosteh.
Ne moreš do konca vdihniti. Ne moreš od začetka.
Pohitiš do police. Vse miglja, vrti se.
Veke se stisnejo do zob, zobje se oklenejo drugih zob.
Utrip srca spolzi kot lak po lesu.
In končno prideš do svoje police.
Tu je to, kar nujno potrebuješ. Tu je …
Vzameš. Greš k blagajni, v vrsto, kjer ni nikogar.
Stečeš ven, do prvega ovinka, in sedeš nase …
… in v rokah držiš, kar si kupil,
kar nujno potrebuješ že od rojstva:
ponaredek Munchovega Krika z zlatim okvirjem za na steno.

Draga Talitha,

hvala za pretanjen zapis, ki lepo strne potovanje med mojimi zbirkami. In da, še kako se strinjam z mislijo, da srce ni naprodaj. Na srečo!

Si tudi član uredniškega odbora revije Mentor - omenila bi tvoje izčrpne in navdihujoče uredniške zapise pri objavah v Mentorju, ki ne le umeščajo avtorjevo pisanje, ga anaizirajo, ampak tudi dajejo usmeritve za nadaljnje delo. Kako se je pričelo to sodelovanje, kako gledaš na uredniško delo - kako vidiš urednikovo vlogo pri razvoju avtorja in pri oblikovanju medija?

O, Ana, 

izbrala si meni zelo ljubo pesem iz zbirke Tvoj nakupovalni voziček, ki sicer odraža lik tesnobnega, odtujenega, nevrotičnega subjekta, a skozi impulziven ritem ujame - se mi zdi - atmosfero teh (ne)prostorov, nakupovalnih središč, kjer vsi nekaj begajo, skačejo, iščejo, po nečem hlastajo ...

Še posebej streznilen ali pa tragičen je konec, ponarejen Krik, pesem odžene v posebno dimenzijo preizpraševanja lastne praznine. Zadela me je.

K sodelovanju me je pritegnila Dragica Vesković, že pred leti. Ideja mi je bila všeč. Predvsem pa se mi je že takrat zdelo pomembno, da piscem sporočim tudi kaj oprijemljivega, "uporabnega". Ocena brez pravega argumenta je nesmiselna. Avtorju, sploh pa začetniku, nič ne pomaga, če mu rečeš, da ti njegove pesmi niso všeč. To ni nobena ocena, sploh pa ne strokovna. To lahko izjavi bralec, ne pa strokovnjak.

Izvedel si številne delavnice kreativnega pisanja (ena od najbolj razvpitih, Beletrinina literarna šola poezije, je ravno v teku ali že pri koncu?) - kaj se ti zdi pomembno pri delu z udeleženci - kako vidiš vlogo mentorja na živih delavnicah (ki se razlikujejo od uredniškega mnenja, strokovne ocene) ... kakšne odzive udeležencev pričakuješ glede na poslana besedila, so te kdaj presenetii (morda obstaja kaka anekdota)?