Izgubljava bližino.
Po rečni brzici
me vodi prehiter tok,
roke držim navzgor
če slučajno kdo vidi,
a ni nikogar.
Utapljam misli
med uspavane ribe
premetavajoče
od levega do
desnega tolmuna
kjer tolčemo skupaj
ob spolzko skalovje.
Oddaljujem bližino
brez da bi sama hotela.
Pišem nekje na sredi
med vpitjem
in zalitjem vode
v tilnik in grlo,
ko mi zapira besedo.
Ostajam živa
čeprav umiram.
Prava poplava vprašanj se je pojavila pri tvojih čitateljih. Igor je tarnal, a k sreči si se rešila iz hudourniške povodnje, čeprav te je kamenje grabilo in voda premetavala kot praviš. Verjetno pa je bil kriv le računalnik, kajne?
Lep pozdrav Tomi
Helou Hope, no pa si tu in žalostna a lepa pesem a samo da si tu.
Pozdravljen Tomi
Včasih pride da kaj ne dela, če smo navajeni branja in komuniciranja
na način preko pesmi je še težje, ker en čas pač ne dela.
Računalnik nekaj ne štima,pišemod drugod.
Želim ti lepe dneve,
hope
Lepo pozdravljen Igor, res ni bila moja krivda da nisem na računalniku
sem pri drugem, zato se ne bom mogla javiti. A upam da boš počakal
da se vse uredi.
Zato je pesem žalostna, a sem vseeno prisotna.
Želim ti mirne dni,
lep pozdrav hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!