Zakaj ravno to nedeljo razlagaš

o galaksiji, o mleku in Heri,

o zvezdah, bogovih in tuji veri

in neskončne verze o luni zlagaš?

Nariši mi sonce, kot zvezdo iz sanj

utripajočo v rokavu Oriona,

popelji me v mislih do Oregona

in z vročim poljubom polepšaj mi dan.

Ujela trenutek bom, ko zažariš

besede molčečih ustnic, ki drhtijo

in skrivnost pogleda, ko si me želiš.

Poberi nasmehe iz mojih oči,

še enkrat povej, kako sem čarobna

in spijva ljubezen najinih noči.

branka