Zdaj jim je jasno,
da je moj ples
nesluten
stadij erotike.
Da so gibi
dah
ženske
polipa.
Dih
ženske
snežinke.
In so vonj
ženske
rdeče orhideje.
Telo-prostitutko
prodajam
soparni gostoti zblaznelih pogledov.
Z bodicami kril
ubijalskih metuljev
ljubkujem
gubave opne
moških možganov.

Usedam se nate,
vžigalca mojih nocojšnjih strasti.
Potapljam v
narasla vodovja
neizživetih želja.
Zamaknjena drhtim
v
utripajočo srčico
svojega plesa.
Do meje vijoličnega
neba.
Do skrajnega roba
jemanja.
Do krika zblaznelosti
epikurejskega sadizma.



(Plesalka je inačica pesmi iz cikla Joni v zbirki pesmi R. Novak, DESTRUKCIJA/
Apokalipsa; Ljubljana 1996- op. avtor.)

Romana Novak