Ponoči
Ponoči
odtegnem
vse pasove
lahko odprem
celo usta
ker sem brez besed
in tihe misli
se naslanjajo
na belo blazino
z vetrom
v katerem šumijo
rosnati listi.
Zaprem oči
vprašam
tretje budno oko
ali se takrat ko si sam
spi
ali buden nazdravlja.
Da vem.
In popila sem
ostanek
svoje duše
ki je plapolal
v prozorni steklenici.
Jutro
jutro pa
je dobilo
brate in sestre
ta veter
ki vsak dan
neutrudno veje
iz začetka
do konca.
Samujem
z vetrom
in rdečimi očmi.
noću tišinom otvaram prozore sna... dok misli cure niz dlanove...
uživala sam prevodeći si :-D
lp
Ljubi
Pozdravljena Ljubica Ribič
Ne vem da več od vsega mi je do tega da se nekdo vidi v tem,
da je občutek nekako isti kot na istem prostoru ob istem času
in tudi potem. Zelo si me razveselila veš, ampak res nisem mogla spat.
Hvala ti še enkrat.
Lp,hope
SOS Ana in Aleksandra
Tisto kar sem sinoči napisala pod aforizme pod istim naslovom
je tudi pesem, zdaj pa ne vem kaj naj naredim.
Hvala za pomoč.
Lep pozdrav, hope
Odlična metaforika! Odraz samote, kot jo občutimo, zlasti v (n)očeh.
Bravo Hope! Evo še ena in čestitke.
Dragi Igor
Vesela sem kadar si vesel, da svadva inlepo je.
Hvala ti.
hope
Pozdravljena Aleksandra
Hvala ti za tvoj odmev, za tvoje besede, so občutki ki so veliko v človeku
a jaz jih res veliko ne znam direkt opisat.
Hvala ti.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 26. 11. 2014 ob 01:36
- Prebrano 795 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 395.6
- Število ocen: 17