enigma
ko je vzbrstel drugi obraz
so smeri izgubile svoj pomen
široki kot pogleda se suče okoli osi
otroci hihitaje pletejo zloge v gnezda
deklice jočejo zaradi ženske v sebi
dlani vseh nas so prazne kot nebo
zaploskajmo nedolžni in neomadeževani
zaploskajmo prostoru
ki se tako radodarno bohoti do svojega konca
brnenje ki pronica skozi duše
je zgolj predenje stare egipčanske mačke
muzanje ob uganki
ki je bila rešena le na pol
"In nomine Christi, Amen ..."
:) lp
Jure z novim znakom, hvala za odmev. Mogoče, samo mogoče, pa je čutil, da so Njegove dlani manj prazne ...
Pozdrav, mm. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 23. 11. 2014 ob 09:42
- Prebrano 960 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 383.4