Poglej naju
poglej naju danes
obtičala sva
tam nekje med maili in pesmijo
pa se ozriva nazaj
ko še tega nisva imela
le tu in tam ukraden trenutek
v mestu kjer danes živiš
a bila sva
iz krvi in mesa
sanj o lastnem domu
in zgodil se je dom
majhen, skromen a najin
in nič nisva imela
razen tisto v kar sva bila oblečena
a zdelo se je da imava vse
vse je bilo tu
na teh nekaj kvadratih
tako solze kot smeh
jutra polna upanja
načrtov za dneve pred nama
nato pa si odšla
in razumem
razumem da si morala
upam lahko
da s seboj nisi odnesla le solze
da si pospravila v potovalko tudi nasmeh
in nikoli ne pozabi
če ti misel poreče da se vrni
da ta majhna sobica
ni moj dom
je najin
od prvega trenutka je bil
in ni potrebno ti trkati na vrata
le odpri jih.
urednik
Poslano:
23. 11. 2014 ob 10:05
Spremenjeno:
23. 11. 2014 ob 10:05
*
V večernem mraku,
v mraku svojega srca,
blodim naokrog.
Je moja ljubezen res
budnost ali le sen?
(Ariwara Narihira, 825 - 880)
Pozdravljen in lepo nedeljo ti želim Jošt Š.
Igor
Tako odkrita in iskrena pesem. Nič nisva imela a sva bila najbolj srečen
par pod tem soncem. In vse je res. Tudi jaz te ljubim.
hope
Samo rad bi bil s teboj Hope in to je vse.
Kako to razumem, kako ko bi vedel.
hope
Igor pridi na gmail.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!